V daljavi izginja dežela domača,
v tujino jih vaba neznana plača.
Mogočna ptica spremlja jih v višavah,
družina predraga valovi jim v glavah.
Beli albatros odslavlja jim svobodo,
a oni v očeh vidijo le tujo gospodo.
Nosi, nosi morje vsakega mornarja,
čez tokove neštete do skrivnostnega glavarja.
Albatros nebeški se vrnil bo domov,
a mornar nič več videl svojih ne bo rodov.
Žarela sreča bo v prelestnih perutih,
a mornarjev oči hrepenele bodo po svetlobe čutih.

0