Sama kot še nikoli čakam na nekaj, kar se ne bo nikoli zgodilo. Š e zmeraj iščem pot, ki pa več ne obstaja. Sanjam sanje, ki so se končale in izpolnjujem si želje ki so nemogoče. Na tleh sem in počutim se ujeto. Poti naprej več ne vidim. Takrat se vrnem v moj mali svet, tja kjer mi je dovoljeno sanjati. Tam se s tabo, tam me ljubiš. Skupaj sva srečna kot še nikoli. Nato se zbudim. Vrnem se v kruto realnost in se vprašam: Â?Ali je vredno živeti, če te ni tu, je vredno spreminjati vse sanje in želje in se boriti proti bolečini?Â? in odgovorim si: Â?Da,vredno jeÂ?

0