Prešeren zdaj vlada smeh,
saj sreča ni greh.
Duša drhti,
oko v sreči se solzi.
Ko stopam
naprej prepevajoč,
obdaja me ognjena moč.
Zdaj vsaj vem da živim,
v ljubezni lebdim in se smejim.
Ko bo pravi čas,
takrat oglasim se naglas,
kričim,
naj sliši ves svet, da ljubezen ta da mi polet in v srcu trepet.
Lepša je kakor mladi cvet,
slajša kot med.
Le najživi ta svet,
v ljubezen neskončno odet.

0