Lepo je jutro,
ptički pojo,
moja čustva na plan privrejo.

Popoldan pa se kar stemni,
v meni zagrmi
in dež se ulije,
kakor na sodni dan dežuje.

Le kaj mi je??
Zakaj ta oblak mimo mene ne gre?
Zakaj tukaj ostaja,
v vsej svoji veličini,
mede moja čustva
in me prepušča bolečini?


Sama se moram boriti,
proti njemu iti,
in čisto pozabiti,
kaj vse mi je bilo storiti.

0