ko zdaj zrem v slike najine spet solze stopijo v oči,
ker spomine na tiste lepe čase obujam,
in mislim na to kako zelo lepo nama je bilo.
nevem kaj groznega sen storila,
ne vem kaj sem zagrešila,
da niti tvojega pogleda več nisem vredna.
kar naenkrat se je vse spremenilo,
lepi trenutki so prešli mimo.
ne vem zakaj brez besed sva ostali,
ne vem kaj sem zagrešila,
da niti tvojega pogleda več nisem vredna.
apmak nekaj vem,
meni ni vseeno in mi nikoli ni bilo,
kljub trmi in vsem drugim stvarem
sem te vedno rada imela,
in bi si želela, da za vedno bi prijateljici ostali,
in skupaj držali kot sva takrat.
pa še želim,da veš,
vedno,ko ti bo hudo
se lahko zaneseš name.
vedi,da je nekje nekdo,ki ti je vedno pripravljen prisluhniti.*

0