Žalostni toni glasbe, ko utapljam se vase. Zatočišče zadnje samo zame. Nikogar ni, ki utapljal me bi in vse moje misli. Le še toni glasbe mi pomagajo verjeti vase. Res nikogra ni v tej samoti, a le tako se mi da živeti, ko nikogar ni, uničuje upe mi. V pravem svetu upanja ni, da preživela bi, saj vsi hočejo me spremeniti ali pa utopiti. Nikogar ni, ki zaupal bi mi in verjel v moje sposobnosti, le stolkli bi me z žalitvami, da dobila ne bi kar oni ne morejo doseči. Vedno znova misel pride mi, ostali bi s samoti tej in v njej zaživela bi naprej. Le še toni glasbe mi pomagajo verjeti vase in zaživeti dalje. Saj drugi nihče ne spodbuja me ali branil me bi, ko vsi drugi me metavali bi z žalitvami. Le žalostni toni glasbe mi dajejo upanje vase in pospremljajo me v znani kraj, ko v temi potopim se vanj.

1