Sin mirno pred vrati stoji,
koraka v življenje se boji.
Mati ga požira s solznimi očmi,
oče stiska mu dlani z zadnjimi močmi.
Tiho pretrga se vez,
skoz srce svane bridki rez.
Tako kot sonce s prihodom teme zaide,
njegovo obličje z vidika odide,
a morda kmalu spet pride.

0