Mnejnje moje , o tebi se je zelo spremenilo,
saj ne zaupam ti več, kajti to je bilo pa preveč.
Razočarala si me, izigrala,
jaz pa pri vsem sem ti pomagala,
res nevem zakaj imam takšno dušo , ki jo lahko vsak pahne pod rušo.
Čeprav se nazadnje vedno izvlečem ,
takoj za tem si že drugo težavo privlečem.
Jaz sovražim ta svet,
nevem zakaj ampak...
Imam občutek , da svet sovraži mene,
mene in nikogar drugega.
Zakaj je temu tako?
Zakaj sem zmeraj jaz tista,
ki pretaka solze?
Zakaj zmeraj jaz?
Ni mi jasno!
Zahtevam pojasnilo,
pa čeprav vem,
da ga nikoli in nikdar ne bom dobila!
Res nevem več kaj naj storim,
kako naj se spremenim.
Rada bi bila komu na tem svetu všeč,
rada bi imela nekoga , ki me ne sovraži!
Upam da je kdo takšen na tem svetu.
Če ga ni, bolje , da....
Ne niti pomisliti ne morem nato.
Živela bom naprej.
Pa naj bo dobro ali slabo.
Jaz rada živim in uživam malenkosti dobrote življenja.
Čeprav so malenkosti jih imam rada in jih imam za nekaj največjega na...v življenju!
Nevem zakaj to pišem,
nevem zakaj se trudim.
Ne sprašuj zakaj, kdo , kje in kdaj -
ker ničesar nevem , ničesar ne povem.
Jaz upoštevam le svojo dušo, svoje srce.
Najraje pa ...
Joj ne že spet...
Druge... :(

0