Ljubezen boli...to sem spoznala...in moja edina želja je, da bi
lahko čas obrnila za nekaj dni nazaj...in vse bi bilo drugače...mogoče...
le mogoče...a prav tu je zanka...
Predajam se žalosti, ne vem zakaj živim...in ti?
Vem, da je težko, a prebolela te bom in nekoč boš spoznal, da si
storil največjo napako, ko si me izgubil...
tisočere solze padajo iz mojih oči in sprašujem se zakaj? Zakaj?
Ti si slep...zate obstaja le ona...
boli me, kot da bi mi srce počilo, a nič ne morem...
sedim poleg tebe, ti se delaš, kot da ti je vseeno in verjetno ti
tudi je, kajti ti si poglavje zase in tega poglavja nikoli
nisem in ne bom razumela.
Zakaj? Zakaj?
Mogoče obstaja upanje, ne vem...in ko tako mislim nate(spet),
se zavem, da si nekaj posebnega-angelskega.Nekaj nadčloveškega...
In spet zaslišim njeno ime, ki me postavi na realna tla.
Če bi vedel kakšna je v resnici...in ti?
Ti jo ljubiš, se ji predajaš in se ne zavedaš kakšno škodo si povzročaš...
Zakaj? Lahko bi se združila v eno, a ti si mi lagal v obraz in se smejal mojim čustvom, vendar me nisi hotel prizadeti...
razumem te...
Š ele sedaj se zavem, da ljubezni in srcu ne moreš nasprotovati,
še manj pa ju ustaviti!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

0