Kako mirno v tem jutru sedim,
dolgo že bedim.
Moje oči so kristalne,
rane vse letalne.
Sonce kuka izza oblakov,
ne slišim smrti tihih korakov.
Sama se pogovarjava,
skrivoma dogovarjava.
Prišel bo dan,
dan, ki izpolnitev bo srčnih ran.
Z roko v roki s črno damo bom odšel,
nikdar se ozrl, kaj šele nazaj prišel.

0