Dan se nagiba k večeru, v mojih očeh iskrice radosti, a moje srce polno solz in žalosti, ki se ne smejo na dan pokazati.
Zakaj moram skrivati bolečino v srcu?
Zakaj se ne smem zjokati?
Se spomniš tistega dne, ko si me spoznal?
Bila sem mlada, navina, radovedna,...
Sedaj pa se počutim staro, grdo,...
Čeprav je minilo od najinega spoznanja že nekaj let, se jih še vedno rada spomnim. Včasih so bili dnevi solz, laži, lažna slovesa, dnevi prizadetosti, dnevi, ki so se globoko zarezali v moje srce.
A sem ti vseeno odpustila.
In ta tvoj pogled, ki se mi je vedno smilil, ki sem ga tako zelo ljubila in te tvoje lepe zelene oči.
Tvoje besede, tolažbe so mi dale še posebno voljo do življenja, ki mi je do takrat bil pust, žalosten.
To mi je veliko pomenilo.
Dnevi so bili dolgi, ko te ni bilo, pa sem jih vseeno preživela z upanjem, da se vrneš k meni.
A to sedaj ne bo mogoče, ker te na žalost več ni.
Nikoli te ne bom pozabila, počivaj v miru.
Milena

0