Sama veš, kera si,
Keri to je posvečen,
Upam da u lajfu tega
Doživu ne bo noben.

Prizadela si me ti,
A sploh veš kok srce me boli,
K pogledam najino sliko,
Vidm tvoje lepe oči,
Tvoj nasmeh k smeje se mi,
Ampak morm pozabt na te dni.
Na dni k srečna sva bla,
A pravjo da use enk'at se konča.

Puzabu bom težko,
Vem sam da blo nama je lepo,
Dokler ni zgodl se to,
Da narazn šla sva midva,
U najini prihodnosti ni blo več upanja,
Tko rekla si mi ti,
Ampak ne veš kok res,
Kok res srce sam zarad tebe me boli.

Sploh n veš, kok boli,
K ena oseba zrd nekoga trpi,
K da mu use k lahko mu u lajfu da,
A druga oseba tega spošovt ne zna.





In pol pride do frk,
Senca prekrije zvezo,
k da' b nastou lunin mrk.
Morm it naprej,
Pozabt na to res čimprej.

Osramotila si me tko,
D še sama ne veš kako,
Res pr'znt mi je težko,
Ampak trpim k gledam sliko najino.
Na njej se smejš ti,
Smejim se js, smejiva se oba,
Ampak ti pravš d bla je katastrofa,
Da sploh spoznala sva se midva.

Ma jebat ga, lajf gre naprej,
Pravo bom najdu slej k prej,
Ne oziram se nazaj,
Res mi je težko,
Sam lajf me pelu bo,
upam da z nasledno blo mi bo lepo.

0