Prijateljica:
Nevem, kje naj začnem,
nevem kako naj ti povem,
ko takole sedim,
si najine spomine obudim.
V četrtem klassu sma se pobliže spoznali,
prijateljici postali.
Koliko SMS-ev sva si midve poslali.
Z nama bil je smeh, veselje,
žalost in trpljenje.
Ko do konca razšle se bodo najine poti,
ti želim same dobre stvari.
Spomni se na vse lepe trenutke, ki sma jih skupaj
preživeli. Ne odnehaj, tudi ko bo najtežje.
Vedi, da po vsakem dežju posije sonce.
in, da je v življenju najlepše prav življenje
samo. Ni prijatelj ta, ki v lepih dneh te
pozna. Ko pride čas trpljenja, spoznaš
prijatelja življenja.
Hvala ti za vse, tega je
preveč, da bi spravila na papir.
VEM.

30