Ko bi vedel kako boli,kako prazne so vse noči,ko bi vedel kako mi je hudo kako preboleti te je težko.Ko bi vedel kako te ljubim in kako trpim,ko bi še ti čutil del bolečine,ko bi tudi ti imel še spomine. Ona zavzela je mesto moje,ona zdaj čuti dlani tvoje,ona je v postelji s teboj. Ljubiš se z njo,kot nekoč si se z menoj,ona te objema in poljublja drži za roko te in v strasti se izgublja,ona zdaj krajša ti dolge noči,ona dragulj je ki lesketa se ti v oči. Ona zdaj misel je prva jaz pa trohnim in zate sem umrla,ko umrla v meni bi še ta ljubezen, ki nehala bi igrati to žalostno pesem. Prinesi še zadnje mi rože na grob in reci še enkrat bobu bob. Namesto rož besedo prinesi, povej mi zakaj??? Ne prizanesi mi tako še veliko težje mi je, kje so moje napake in pregrehe,kaj ona ti daje več,da jaz moram oditi preč. Ona zdaj daje ti sonce,le kdo ga bo meni dal? To je začetek konca še kdaj se meni boš smejal, ona daje ti ljubezen,le komu naj jo dam jaz? Ostala mi v duši je ljubezen in moj prijatelj,moj obraz in poraz. Ko se nje boš naveličal,saj veš kje so vrata odprta,ti ko srce boš njeno bičal,naj se kot jaz ne smili ti. Če pa se nikdar ne vrneš,vzemi sabo vsaj lep spomin,ko se nekoč nazaj obrneš,morda se spomniš le,kako srečno sem ljubila te iz časov,ko si bil mi vse.

0